-
1 remain
[rə'mein]1) (to be left: Only two tins of soup remain; Very little remained of the cinema after the fire; A great many things still remain to be done.) preostati2) (to stay; not to leave: I shall remain here.) ostati3) (to continue to be: The problem remains unsolved.) ostajati•- remains* * *I [riméin]noun(večinoma plural) (pre)ostanek; poslednji ostanki; preživela oseba, preživelec; zapuščina (književnih del)the remains of a meal, of an army — ostanki obeda, vojskeII [riméin]intransitive verb (pre)ostati; preosta(ja)tito remain on hand commerce ostati neprodan (o blagu)I remain yours truly N.N. — (na koncu pisma) ostajam Vaš vdani N. N.it remains to be seen, it remains to be proved — to bomo (še) videli, to je treba še dokazatiis there any oil remaining in the cruet? — je ostalo še kaj olja v steklenički?the only pleasure that remains to an old man — edino veselje, ki (še) preostane staremu človeku -
2 rather
1) (to a certain extent; slightly; a little: He's rather nice; That's a rather silly question / rather a silly question; I've eaten rather more than I should have.) dokaj2) (more willingly; preferably: I'd rather do it now than later; Can we do it now rather than tomorrow?; I'd rather not do it at all; I would/had rather you didn't do that; Wouldn't you rather have this one?; I'd resign rather than do that.) raje3) (more exactly; more correctly: He agreed, or rather he didn't disagree; One could say he was foolish rather than wicked.) prej (kot)* * *I [rá:ðə]adverbprej, rajši, raje; precéjrather good — precéj dober, kar doberrather a long way — precéj dolga pot, precéj dalečthe rather that... — toliko bolj (prej, rajši), ker...I rather think that... — jaz bi prej (skoraj) mislil, da...I had rather that... — jaz bi rajši...he left rather than join me — rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružilI would rather die than betray him — jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)he would rather have died than revealed it — on bi bil rajši umrl, kot to razkrilthank you, I had rather not — hvala, (rajši) neII [ra:ðə]interjectioncolloquially (v odgovoru) da!, seveda!, vsekakor!, (prav) gotovo!Isn't it hot? -- Rather! — Ali ni vroče? -- Seveda! Pa še kako!Would you like to come? -- Rather! — Bi (Vi) radi prišli? -- To pa! Seveda!! Zelo rad! -
3 rush
I 1. verb(to (make someone or something) hurry or go quickly: He rushed into the room; She rushed him to the doctor.) planiti; hitro odpeljati2. noun1) (a sudden quick movement: They made a rush for the door.) naval, skok2) (a hurry: I'm in a dreadful rush.) naglica•II noun(a tall grass-like plant growing in or near water: They hid their boat in the rushes.) ločje* * *I [rʌš]1.nounnaval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v); nenaden izbruh ali povečanje; medicine naval krvi; commerce veliko, živo povpraševanje ( for po, za); figuratively napadon the rush colloquially z vso naglico, na hitrothe rush hours — najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)gold rush figuratively zlata mrzlicato make a rush for — planiti na, navaliti na;2.adjectivehiter, nagel; nujen; prizadevenrush order — hitro, nujno naročiloII [rʌš]1.intransitive verbnavaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se; figuratively leteti, hiteti; economy živahno se razvijati; sport spurtatito rush on (upon) s.o. — planiti na kogato rush into an affair — prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadevefools rush in where angels fear to tread figuratively norci si več upajo kot junaki;2.transitive verbpehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti; motoring hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel); military navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na; colloquially preveč zaračunati, opehariti ( out of za), izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)to rush an examination American z veliko lahkoto napraviti izpitdo not rush me — ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)to be rushed for time colloquially imeti zelo malo časato rush s.o. into danger — spraviti koga v nevarnostto rush one's fences figuratively biti nestrpen, neučakanto rush s.o. slang preveč komu zaračunatito rush s.o. to the hospital — hitro koga prepeljati v bolnicoto rush an obstacle — z vso hitrostjo, v skoku premagati zaprekoto rush a task — hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali poslaIII [rʌš]1.nounbotanybiček, loč, ločje; figuratively stvar brez vrednostiI don't care a rush — mi ni prav nič mar, se požvižgam na to;2.adjectivebičnat, ločnat
См. также в других словарях:
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsák — a o zaim. (ȃ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka; pri vsakem gibu je čutila hude bolečine; elektriko so napeljali v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
èn — êna o stil. ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mánjši — a e prid. (ȃ) 1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki 2. ki glede na kako svojo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mléti — méljem nedov., mêlji meljíte (ẹ) 1. z napravo drobiti žito: mlinar melje; mleti ječmen, koruzo, pšenico; mleti za peko; prinesti, pripeljati mlet / mleti na kamen z mlinskim kamnom; takrat so še mleli na žrmlje / ti mlini več ne meljejo ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlín — a m (ȋ) 1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
